Zasavska planinska pot

Termometer je kazal minus štirinajst stopinj, a ko smo zagrizli v strmino Oslice, nam je postalo že prijetno toplo. Lesketajoča belina snega, sneg na zelenih smrekovih vejah, modro nebo brez oblačka, kaj bi želeli še več? No, predvsem to, da na tu in tam ledeni potki nikomur ne zdrsne, če pa že, da pade v mehki puhasti sneg. Bila je prava zimska pravljica in to navdušenje smo prinesli tudi v kočo na Bohorju, kjer sta nas prijetna oskrbnika prijazno postregla. Mimogrede sem si vzela še nekaj minut in se povzpela na vrh Plešivca in se za trenutek zamislila nad minljivostvo časa, se spomnila na davno otroštvo in na igre z žogo na tistem lepem travniku, kjer smo imeli športni dan. Da ne pozabim, do travnika pa smo hodili dobre tri ure v eno smer. Lepo druženje s pohodnik U3O je bilo in zopet smo ustvarili krasne spomine! Ko bo skopnel sneg in bodo zacvetele bele norice in rumene jarice, pa morda spet pridemo?