Samobor, Ozalj

SAMOBOR IN OZALJ 5. 4. 2025

V soboto 5. aprila smo uživali v sončnem, toplem vremenu pod Gorjanci ali Žumberkom kot to gorstvo imenujejo Hrvati. Samobor je mesto s 15.000 prebivalci leži v ozki dolini manjše reke, preko katere se sredi mesta pne več mostov. V srednjem veku je že dobilo trške pravice, nad mesto so ostanki starega gradu, spodaj pa je mreža ozkih ulic, širši je le osrednji trg, ki se imenuje Trg kralja Tomislava. Bližina Zagreba je ves čas blagodejno vplivala na razvoj mesta, ki so ga meščani redi obiskovali ob koncu tedna. Tako je v mestu nastalo več kavarn in drugih gostinskih lokalov. V preteklosti so zgradili tudi tovarne, na primer tovarno kristalnega stekla, v srednjem veku pa so talili bakreno rudo iz bližnjega rudnika v Samoborskem gorju. Severna pobočja Gorjancev so povsem gozdnata, na južni strani pa je tu vinogradniška pokrajina Pleševica. Čez Pleševico nas je cesta peljala do mesta Ozalj ob reki Kolpi, kjer so zgradili tretjo najstarejšo hidroelektrarno na Kolpi. V Ozalju je velik grad plemiške rodbine Zrinjski in Frankopan. V gradu je tudi obsežen in zanimiv muzej. Po ogledu smo se zapeljali še v območje Vivodine, kjer smo imeli kosilo in degustacijo vin iz tega območja. Blizu je tudi slovenska meja , poiskali smo najbližji mejni prehod in kmalu bili v Metliki. Še avtobusni vzpon čez sedlo Vahta in ugledali smo dolenjsko pokrajino okrog Novega mesta. Stanko Vizjak