Sveti Peter pri Žužemberku

SVETI PETER PRI ŽUŽEMBERKU 5. 1. 2025

V nedeljo 5. januarja smo člani PD ZZV Celje izpeljali zimski pohod na hrib Sveti Peter pri Žužemberku, ki meri skoraj 900 m v višino. Peljali smo se najprej ob Savinji do Zidanega mosta, potem ob Savi do Sevnice ter prevozili Mirensko dolino reke Mine do Trebnjega. Spotoma smo se še ustavili v gostišču ob cesti za jutranjo kavico. Pri Trebnjem smo prečkali dolenjsko avtocesto in se potem prebili do Dobrniške kotlinice s krajem Dobrnič in potem naprej do Suhe krajine z njenim središčem trgom Žužemberkom ob reki Krki. Mogočen grad se vzpenja nad dolino Krke, porušen med 2 svetovno vojno zaradi zavezniškega bombardiranja. Ostale stavbe v mestu so bile tudi porušene po spopadih med Nemci in partizani. Suha krajina se imenuje zato, ker so tla apnenčasta, kraška in voda ponikne pod površjem. Na površini pa teče reka Krka, ki tudi občasno poplavlja po svojih ravnicah. Prebivalstvo Suhe krajine se še danes pretežno ukvarja s kmetijstvom, na južnih pobočjih so pa vidna vikend naselja Ljubljančanov in Novomeščanov. Markirana pot na vrh Svetega Petra se začne vsaj v štirih različnih vaseh v dolini. Hrib je na robu Kočevskega Roga in je bil poseljen najprej s Kočevarji. Na vrhu je planinsko zavetišče, zgradilo ga je PD Dvor Krka s prostovoljnim delom, Poleg njega je 12 m visok lesen razgledni stolp, na katerega se nismo povzpeli. Na toplem smo bili v zavetišču ob skodelici čaja ali zunaj okrog odprtega ognja na toplem. Z vrha je tudi obsežen razgled po Suhi krajini in Kočevskem Rogu. Naš vodnik Robert nas je potem po drugi poti peljal v dolino, pri tem so mu pomagali Franja, Janja, Janez in Mitja. Vsi udeleženci izleta ali pohoda smo bili zadovoljni, večina nas je bila prvič na kakšnem vrhu Suhe krajine nad reko Krko. Stanko Vizjak