Srna

Srna, 22.6. 2026
To je pa ena bolj žalostna zgodba, v razmislek vsem, kakšni smo ljudje.
21.6. sem hodil okrog hiše in naletel na srno, ki je ležala za hišo. Po iztrebkih je bilo vidno, da ima drisko. Verjetno posledica zastrupitve s škropivi.
Ko sem hotel preveriti ali je živa, je obupno tulila, verjetno zaradi bolečin.
Takoj sem poklical lovca, ki je obljubil, da bo uredil zadevo. Žal je morala srna preživeti še eno noč v hudih mukah. Nslednji dan pokličem lovca še enkrat in ga prosim, da ji skrajša muke. NIČ!
Kličem policijo, ki me napotijo na 112. Tam dobim odgovor, da bodo uredili.
Čakam, nič. Kličem veterinarja, ki pove, da ne sme ukrepati, ker je to v domeni lovcev. Zopet kličem policijo in vprašam, če ji lahko skrajšam muke. Odgovor, da pod nobenim pogojem, ker je to domena lovcev in da sem lahko kaznovan.
Zopet klic na 112, javi se operater iz druge izmene, ki že ve za primer. Ure minevajo, žival trpi.
Končno pride lovec, nejevoljen.
Po ugotovitvi, da je srna še vedno živa se omehča in jo odreši muk.
Spravi jo v vrečo in odpelje.
Dva dneva je uboga žival trpela zaradi naše zakonodaje in neodzivnosti lovcev.
Pa trdijo, da so zaščitniki divjadi. Ja malo morgen!
Pa sem se spomnil stare definicije za lovce: Lovec je oborožen pijanec, ki gre skozi gozd v gostilno. Presodite sami.
Ja, v takšni državi živimo. J..e se jim za živali in tudi za ljudi.
In po novem bomo morali ploskati po odigrani himni. Ja pa srednji prst visoko v zrak tudi!