Rettlkirchspitze

S Petrom Pasarjem smo se odpravili na Rettenmannerske in Wolzerske Ture iz skupine Sekauer. Izbral je najvišji vrh Wolzerskih Nizkih Tur 2475 m visoki Rettlkirchspitz, ki smo ga obhodili krožno. Izhodišče je bilo v vasi Pollau am Grein v porečju Mure na Avstrijskem Štajerskem. Z avtomobiloma smo se zapeljali do Rottenmanner Hutte (1651). Tu smo začeli pohod. Že na začetku smo se hitro dvignili na več nivojev. Najprej smo se povzpeli do pašnika goveje živine, kjer so nas radovedno ovohavali mladi biki. Zapustili smo živali in se spet zagrizli v strmino na prvo sedlo, ki smo ga obhodili prečno pod glavnim grebenom. Zapustili smo greben proti Greimu (2474) in zaplezali po vzhodnem grebenu preko predvrhov do Funklscharte škrbine na oddaljeni vršni greben Rettlkirchspitze. Do vrha smo hodili 3,0 do 3,5 ure. Veter nas je prijetno hladil. Vrh se ponaša s 360 stopinjskim pogledom na gorato Avstrijo, toda rahel "mrč" nam to preprečil. Med potjo sem jedla pre zrele borovnice in kisle brusnice. V na videz pusti pokrajini smo opazili redke planinske ivanjščice, patuljasto sapuniko ((Sapunaria pumila), nemški sviščevec, grmičasti lišaj, sivi grint, skorjasti lišaj, gobe strupene krasnice, Scheuchzerjevo zvončnico, jelenov lišaj. Ture so pretežno iz starega metamorfnega skrilovca v katerih so se bleščala mineralna zrnca. Sledil je nič kaj prijazen spust po migajočih kamnitih skladih. Poplezavali smo po grebenih gor in dol preko Rocklscharte vse do sedla pred drugim ciljem, ki je bil 2385 m visok Hochstubeofen. Ker sem popila vso vodo iz 2 l iz meha se nisem podajala po zahtevni plezariji. Našo čast je rešil Marko, ki je preplezal še dobrih 150 m grdo naloženega kamenja. Spust je bil strm in nič kaj bolj prijazen. Draga je iskala redke t.i. "možice", da smo se varno spustili do vlažnih kolobitastih stezic strmega travnika. Med potjo so nam žvižgali svizci. Oddahnili smo se pri koči, kjer smo se umili v ledeni vodi. Adrenalin je zamenjal vzhičenost nad premaganim podvigom. Naredili smo okoli 1000 vm, v gibanju smo bili 5,40 h in na poti skupaj 7,30 h, prehodili smo 11 km. Nepozabni spomini za stare dni!
Čakala nas je še dolga vožnja domov.

Peter Pasar vedno zna presenetiti z neznanimi vrhovi in njegova izbira nikoli ne razočara, to smo vsi potrdili složno.
Hvala!
Pozdrav, mar(Lenka Drev)enšek