Cesar

V nedeljo nas je Franci zvabil na nezname vrhove okoli Triglava; zahodni in severni greben Konjskega sedla, Oklo, Činkelman in Cesar. Parkirali smo pri vojašnici na Rudnem polju na Pokljuki. Po "transverzalni ali božji" poti na Triglav smo še srečevali trume domačih in tujih planincev, ki so šli ali se vračali iz enega samega cilja, Triglava. Mi smo počasi grizli kolena in se spuščali po poti na Jezerce in Studorski preval do Vodnikove koče, ki jo bodo s ponedeljkom zaprli. Po kratkem počitku smo se odpravili po atraktivni zavarovani poti proti Kredarici. Ko smo dosegli višino 2000 m, smo skrenili s poti na Konjsko sedlo in se zagnali v rušje in skrotje na zahodni in severni greben sedla (2092m). Nadaljevali smo po grebenu in GPS je pokazal vrh Oklo (2087m). Spust je bil bolj na slepo po travnih policah in rušju nazaj na sedlo in pred nami se je pokazal vrh grdo razbrazdanega Činkelmana (2124m) kot del Vernerja. Tu smo se najprej zagnali v šodrast žleb, ki pa ni bil primeren za plezarijo. Poiskali smo prehod po melišču in naslednjo grapo. Tudi tu je kamenje bežalo in velike skale so se krušile in kotalile pred nami. Nekako smo našli prehode in preplezali na oster vrh poraščen z rušjem. Komaj smo se izmenjali na polici, kjer smo se fotografirali z prelepim Vernerjem v ozadju. Sestopili smo po poti pristopa. Oddahnili smo se spodaj in se napotili proti Cesarju (2098), ki je imel bolj travnat in rušnat pristop. Zgornji del je tudi zahteval nekaj plezarije. Vsaj skala je bila tu čvrsta. Kurico smo si samo ogledali in jo prihranili za drugič. Povratek je sledil nazaj do Vodnikove koče in po dolgi poti okoli Tosca nazaj na Studorski preval in preko hriba navzgor na Rudno polje. Po 11 urah (v gibanju 8,08) hoje smo prisopihali na Rudno polje. Višinskih metrov je bilo okoli 1200 m. Triglav pa nas je pustil "zrajcane" za naslednjič.
Prelep in v narodni prozi in pesmih opevan svet je vreden vsakega obiska.
Pozdrav,
mar(Lenka Drev)enšek