Dovška Baba

Skupina starih planincev Toneta Primožiča pod idejnim vodstvom Francija Hovnika smo se povzpeli na Dovško Babo visoko 1891 m v Karavankah.
Zapeljali smo se visoko nad Plavški in Rogarjev rovt, na okoli 1100 vm. Zagrizli smo v strmino in prispeli do planšarske bajte in vodnega kala. Strmina ni ponehala vse do Hruške planine. Pri zavetišču Rožca smo malo posedeli in se spočili. Morali smo naprej v strmi breg na sedlo pred Hruškovim vrhom. Na vrhu je bila zanimivo obeležje. Vse lepši pogledi so se odpirali proti Julijskim alpam in tudi v Avstrijo in na reko Dravo. Grebenski veter je prijal, vendar je obetal popoldanske nevihte. Najprej smo prečili Babo in nato še Dovško Babo. Na glavnem vrhu smo pomalicali in se spočili. Pozirali smo vse bolj številnim fotografom. Vračali smo se navzdol proti koči pod Dovško Babo. Karavanke so se bahale z prelepo cvetno kuliso; alpska velesa, pogačice, kukavičniki, klobčasta zvončnica, rožnati kačjak, divji alpski klinček, zlato jabolko. Pri koči so nas prijazno sprejeli in spili smo kar nekaj pijače. Tudi znamenita jed, masovnik, bo na voljo z naslednjim tednom, ko pridejo krave na planino. Za nas je Franci izbral romantično stezo prečno pod vrhovi planin preko strmin nazaj na parkirišče sredi gozda nad Hrušico. Hodili smo dobrih 6 ur in naredili okoli 800 vm. Moja Bf sled ni točna ker sem prepozno začela s sledenjem, bili je lepo. Najlepše pa je to, da smo bili skupaj s starimi prijatelji,
pozdrav,
mar(Lenka Drev)enšek