Hochwipfel

S Petrom Pasarjem v Karnijske Alpe. Prvič 1918 s Tonetom Primožičem. Iz Kraja Jenig in Rattendorf v Ziljski dolini smo se zapeljali še visoko na Rattendorfer Alm. Pri pastirski in planinski koči smo začeli prvih 100 m vzpona do Zanklhutte ali nekdanje vojaške postojanke. Nekaj korakov višje smo odšli mimo lesene kapelice s starim zvonikom. Nadaljevali smo vzhodno in severovzhodno mimo Windschaufel proti Riegelalm na 1529 m višine. Prvi vzpon je bil na široko okroglo kamnito goro Zottachkopf (2046). Spust v vmesno škrbino je bil strm. Pri sedlu smo morali ponovno na dvojni greben Hochwipfla najprej na Schulterkopf, ki smo ga obhodili severno. Tu je bilo ogromno brusnic, debelih in zrelih, tudi kakšna prezrela borovnica. Iz grebena smo se spustili nazaj na pot, ki je vodila na Hochwipfel iz vzhodne strani. Vzpon je bil pust, vendar se je izplačal. Pričakal nas je 360 stopinjski pogled na severozahodne Lienške Dolomite z Hoche Warte, med oblaki tudi Veliki Klek. Na severu smo zrli v prepadno Ziljsko dolino z vasmi okoli Bajdeka (Weidegg) in Kirchbacha. Pogled na južno stran je zasedal Veliki Koritnik-Creta di Aip ali Trogkofel. Še bolj zadaj dih jemajoče Julijske Alpe z Mangartom, Jalovcem, Višem in tudi Nabojsem, Prelepo! Spust je bil prečno nazaj po spodnji poti nazaj na sedlo. Marko je predlagal vzpon na Mauerring (2017). Spodaj na križišču poti je stal zanimiv lesen križ. Krožno smo se povzpeli še na Rattendorferhuttenkopf. Vrh ni jasno označen, tudi spust smo morali narediti daleč okoli, saj se nismo mogli spustiti naravnost navzdol. Popoldan smo prispeli do planšarije in sem se napila dobrega malinovega soka in poskusila hišne specialitete, ki so bili Ziljski siri in špeh. Na poti smo bili 7 ur in pol, v gibanju neposredno dobrih 5 ur. Naredili smo dobrih 900 višinskih metrov.

Prelepo je bilo vrniti se nekam v stare kraje.
Pozdrav,
mar(Lenka Drev)enšek