Mala Ponca

S Petrom Pasarjem smo se odpravili v sončno oktobrsko soboto na Malo ponco. Jutro je bilo ob Mangrtskih jezerih mrzlo, blizu ledišča. Strmina je bila na začetku očitna, vseeno bolj prijazna kot iz Planice. Prvi vzpon nas je kmalu nagradil na prelep panoramski pogled na Mangrt in Vevnico. Prvi macesni so se že obarvali s prvo zmrzaljo. Romantičen mostiček je še stal. Podor na poti smo obšli z dolgim okoli 100 m spustom in vzponom. Po vztrajnem vzponu smo dosegli sedlo na 1845 m. Ko smo premagali nekaj težjih podrtih delov grape smo priplezali na vrh Male Ponce (1921). Prostora je bilo zelo malo, zato smo našo veliko skupino uspešno prerazporedili v manjše. Na skromnih poličkah smo si vzeli dobre pol ure časa za uživanje, malico in pregled panorame, kaj vidimo. Te minute so bile izjemno pomembne, da smo obnovili telesne moči in se nagledali teh enkratnih lepot Ponc in nazobčanega grebena. Mangrt je bil najvišja piramida, poleg Koritniški Mangrt, Vevnica z značilnim usekom z črko w. V nazobčani skupini Špik in zadaj Viš s svojo značilno lego. Večni spomini za stare dni in prisotni prijatelji, kaj je boljšega? Vrnili smo se krožno do prelepih Mangrtskih jezer. Pri gostišču imenovanem "Stalin"(lastnik je imel še pred leti sliko Mussolinija in knjigo s fašistično vsebino), sem hotela kupiti kartico, pa mi je lastnik prodal toast za 5 eurov. Potem mi je "šenkal"kakih 6 kartic iz okolice. Tone P. bo dobil pošto starih prijateljev! Na poti smo bili 7:23 h, v gibanju 5:16 h, premagali 1068 v m in okoli 13 km poti.
Pozdrav in hvala Petru Pasarju za vodenje!
mar(Lennka Drev)enšek