Monte Zajavor

S Petrom Pasarjem in PD Pošta-telekom Celje v dolino Rezije na Monte Zajavor 1815 m. Pripeljali smo se iz smeri Logatca in Žage pri Bovcu na prelaz Tanamea, kjer je bilo naše izhodišče. Povzpeli smo se na v ključih lepo speljano gozdno pot, ki je na sredini prešla na visoko travnato sedlo z grebenom. Počasi je teren postajal vse bolj strm, dokler nismo dosegli vrha 1815 m visokega Zajavorja. Razgled je segal na Kaninsko pogorje z Veliko babo in planino Kot, na greben Visoke Rezijanske (Rosojanska) poti in na Karnijske alpe na zahodu. Klavdija je naredila možica iz kamnov na spomin na prijatelja, ki naju je zbližal in ga ni več. Metaforično je bil zraven. Vračali smo se preko sedla na drugo stran do cerkve sv. Ane v Carnizzi. Tu smo brali tekst v rezijanščini, ki je posebnost med koroškim, zgornjesavskim in kanalskim slovenskim narečjem. Torej je slovensko narečje. Župan, ki je trdil drugače, je moral vrniti vse table nazaj. Posebnost jezika je, da ima črko w. Vrnili smo se nazaj na sedlo Nischiuarh in v gozd ter nazaj do doline Tera. Prelepo slovensko etnično ozemlje, ki nas opominja, kako se jezik ohrani tudi če od časov Avstro Ogrske ni več v šoli kot materni jezik. Danes se ga je ponovno možno učiti v večjem kraju. V gibanju smo bili 7 ut in pol, dejansko vsaj uro več, naredili 15,5 km in 1200 višinskih m.

Hvala Peter Pasar, zelo dobra izbira!