Temnca in Trebni vrh

Iz Trebnjega smo se z vlakom zapeljali do Mirne peči, kjer smo začeli naš pohod po kraških izvirih reke Temnce in na Trebni vrh. Prvi del se začel pri Zijalu in skalni jami, kjer se Temnca vrne na površje, tu v idili gozda, smo zmotili fotografa. Posnel je gnezdo taščice v skali. Idilična soteska in izvir je dobival vse bolj petrolejsko modre odbleske, ki jih nisem še videla v naših rekah. Podobna je Kolpa, ki pa je temno zelena. Reko smo zapustili in se pri kapelici povzpeli na vas Vrhpeč in Gradišče s cerkvijo sv. Ana. Spustili smo se v nižine in si pogledali suhi ponor Temnce v Dolenjih Ponikvah. Nadaljevali smo mimo polj in vasi na Trebnji vrh (581m). Tu pa ni bilo razgledno in smo si raje ogledali maketo poldnevnika, ki prebije Trebnje v vasi Vrhtrebnje, nedaleč. Spustili smo se po gozdni poti do Male in Velike jame. Tu je bil prvi del zaključen. V Trebnjem smo se z avti odpeljali še dobrih 15 km JZ do Prečne pri Novem Mestu, kjer smo si ogledali še drugi del soteske Temnce. V delno osvetljenem gozdu, je njena petrolejska modrina še bolj izrazita. Prelepo! Povzpeli smo se še do ruševin gradu Erazma Predjamskega, ki pa so že preraščene, škoda. V zatrepu doline je Luknja peč, skala s ferato. Na koncu reki ribogojnica prevzame vodo in kisik v njej. Mi smo se po drugem bregu vrnili na izhodišče v Prečno.
Dolenjska je lepa,
mar(Lenka) Drev(enšek)