Žigartov vrh

Iz Bistrice ob Dravi smo se zapeljali po dolini potoka Bistrice na Dom na Pečkah. Tu si ogledamo 200 let staro lipo s zvito klopjo, ki jo obkroža okoli debla. Kot nekoč, ko so še stari modrovali vsak na svojo stran grunta. Danes je poslopje spet v lasti nekoč veleposestnika Oseta. Naša pot je vodila v dišeč aromatičen gozd poln meter visokih mravljišč in močeradov. Nedaleč v gozdu smo našli zapuščeno poslopje nekoč zdravilišča za astmatične otroke. Dve rački sta tavali okoli. Nadaljevali smo v smeri vlečnice na Areh. Ob robu gozda so še rasli zvončki (kronice) in videli smo še nekaj zaplat snega. Nadaljevali smo do Žigartovega vrha in do Belega kamna. Tu smo se krožno vrnili na Areh k Ruški koči. Cerkev sv. Areha (Henrika) iz leta 1700 ima okoli stranskega portala dva staroverska predkrščanska motiva sončni pletež in neskončni princip gibanja vesolja, gre za zaščitne simbole. Notranjost cerkve je tudi zelo zanimiva, starinska, preprosta in asketska. Oltar je izdelal znani baročni kipar Josef Straub. V notranjosti je marmorna plošča Otokarja IV, prvega štajerskega vojvoda in zadnjega Traumgauca, prvotno je bila v Žički kartuziji. Pred stranskim vhodom je bilo polno kamenja z železovim piritom in srebrnim sijem. Mi smo izbrali krožno pot po gozdnih vlakah nazaj na Pečke. Zelo lep izlet, kjer smo se nadihali zelo globoko svežega gorskega zraka. Ves čas so nam delali družbo močeradi.
Pozdrav,
mar(Lenka) Drev(enšek)