Valentinov pohod na Bohor

Pot iz Kozjega smo malo skrajšali, izognili smo se asfaltu in pot pričeli pri domačiji Šošterič, nekaj tudi zaradi slabe vremenske napovedi. Vrh, Oslica, Javornik in Špic hrib ali Plešivec, so bili vrhovi na poti do oskrbovane koče, ki je imela na razpolago tri menije, dovolj za planince. Na Javorniku že cvetijo jarice, laški zvončki ali norice (kronice) pa šele bodejo iz zemlje. Še malo, pa bo hrib zasijal ne samo rumeno ampak tudi belo. Nazaj grede smo naredili mali ovinek, mimo domačije, katero je pred leti z velikimi upi in pričakovanju mirnega življenja v samoti kupila družina iz Irske. A njihova sreča žal ni trajala dolgo, priden gospodar se je smrtno ponesrečil pri podiranju drevesa. Ostali so se vrnili na Irsko, domačija pa žalostno propada, prijazna soseda je uredila obeležje na mestu tragedije, prižgala svečo v spomin na prijaznega soseda, ki je imel pred sabo še toliko načrtov, a kruta usoda je hotela drugače. Tudi zato naj bo Valentinovo ne samo praznik zaljubljenih, naj bo to tudi praznik razumevajočih in prijaznih ljudi.