Soriška planina

Planina nas je pričakala v megli, prav nič vzpodbuden dan ni bil. A na srečo ni vse odvisno od vremena; pot je bila lepa, ob njej je bilo polno rož, na hribu so se pod budnim očesom mladega pastirja (mene je spominjal na Kekca) pasle ovčke, deževalo ni in tudi megle so se tu in tam umaknile in odprl se je pogled v dolino, v Baško grapo. To je bila nagrada za trud in če bi imeli te čudovite razglede po celi grebenski poti, jih morda ne bi znali ceniti. Na Možicu smo si privoščili malo daljši počitek, na Lajnarju pa smo srečali množico motoristk, ki pa gore seveda niso odkrivale peš. Bil je lep pohod, ostalo pa je še kar nekaj hribov, ki jih je še vredno osvojiti. Pa drugič...Morda zopet s PD Ojstrica?