PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA Celje, 20. 4. 2013

ODSEK ZA POHODNIŠTV0, STANETOVA 20, SI-3000 CELJE

OB MEJNIKIH ZAHODNO OD OLŠEVE

COVNIKOV VRH, 1617 m,

v SOBOTO, 27. aprila 2013

MED NAJDALJŠE GORSKE SKUPINE V Alpah SODIJO Karavanke.

NJIH 120 km DOLGA VERIGA

OD Zilice PREK Kepe, Stola IN Košute JE NAPETA DO Jezerskega vrha,

KJER JIH GRINTAVA Mrzla gora PRISILI K UMIKU NA KOROŠKO STRAN.

V SVOJO PRVOTNO SMER SE Karavanke OBRNEJO

ŠELE NA Pavličevem vrhu IN SVOJEGA AZIMUTA SE DRŽE ŠE PO VSEM GREBENU Olševe.

PLEBISCITNA MEJA IZ LETA 1920 TEČE PO HRBTENICI Karavank

OD TROMEJE NA Peči DO Jezeskega vrha IN S Pavličevega vrha NA Obel kamen VRH Olševe.

NAMEN NAŠEGA IZLETA, KI VAS NANJ PRIJAZNO VABIMO,

JE SPOZNAVATI DEL TE STARODAVNE KOROŠKE MEJE MED Solčavskim IN Železno Kaplo.

S POSTAJALIŠČA PRED PARKIRNO STAVBO OB LJUBLJANSKI CESTI

SE ODPRAVIMO Z NAROČENIM AVTOBUSOM OB šestih ZJUTRAJ,

VOŽNJO PA SKLENEMO MED SOLČAVO IN Logarsko dolino PRI GOSTIŠČU FIRŠT, 677 m.

PO VEČINI NAS ZNANI OZNAČENI POTI PREK VZHODNIH POBOČIJ Čela IN Strevčeve Peči

DOSEŽEMO SOLČAVSKO PANORAMSKO CESTO PRI Cerkvi Svetega Duha POD Olševo, 1232 m.

NAD CESTO SE NE DAMO ZVABITI

NITI NA UDOBNO OZNAČENO POT DO Potočke zijalke NITI ČEZ MEJO K CERKVI Svetega Lenarta

AMPAK SE V SEVERNI SMERI POVZPNEMO NAJPREJ NA STREVČEV VRH, 1466 m.

NA NJEM SMO DOSEGLI 26. KAMEN XII. ODSEKA DRŽAVNE MEJE, XII/26.

PRVI MEJNIK NA TEM ODSEKU STOJI NA Oblem Kamnu, ZAHODNEM VRHU Olševe.

SLEDEČ POTI OB MEJI SMO HITRO PRI KAMNU XII/36 NA SEDLU SVETEGA DUHA, 1432 m.

Čezenj so Solčavani mimo Svetega Lenarta po najkrajši poti hodili v Železno Kaplo,

Korošci pa k Svetemu Duhu, zaradi česar je na avstrijskih zemljevidih zapisan kot Heiligengeistsattel.

DA SMO NA KOLARJEVEM VRHU, 1509 m, DOKAZUJE KAMEN XII/55.

Smo nad cerkvijo svetega Lenarta, 1334 m,

posvečene zavetniku beguncev in skrivačev, ki jih pred stoletji v teh zakotnih krajih ni manjkalo.

SLEDITA PASTIRKOV VRH, 1473 m, IN PASTIRKOVO SEDLO, 1439 m,

NA KATERIH STOJITA MEJNIKA XII/75 OZIROMA XII/83.

ŠE BOLJ PROTI ZAHODU DOSEŽEMO IZRAZITEJŠI BOROVNIKOV VRH, 1522 m,

VRH LOČNICE MED DOLINAMA Bele IN Remšenika, KI GA OZNAČUJE KAMEN XII/106.

NASLEDNJI PRIDE NA VRSTO COVNIKOV VRH, 1617 m.

POLEG MEJNIKA XII/120 GA POTRJUJEJO LEPI RAZGLEDI ZLASTI PROTI Savinjskim Alpam.

Imenuje se po domačiji na solčavski strani. Na zemljevidih ga najdemo tudi pod psevdonimom Mali vrh.

DVOJČEK COVNIKOVEMU VRHU JE PRAV TAKO RAZGLEDNI SADOVNIKOV VRH, 1624 m.

PRI KAMNU XII/131 ZAVIJE DRŽAVNA MEJA PROTI JUGU

IN VRH OSTAJA ZA NEKAJ DESET METROV NA KOROŠKI STRANI.

Imenuje se po nekdanji kmetiji v dolini Bele, zdaj v sklopu gozdnih posesti grofovske rodbine Thurn Valsassina.

Vrh se na slovenskih zemljevidih pogosto skriva pod imenom Veliki vrh in na avstrijskih kot Sadonikhöhe.

KO MED SESTOPOM PRIDEMO DO MEJNIKA XII/155, SMO NA RIGELJSKEM VRHU, 1371 m.

KAMNE NEHAMO ŠTETI IN SNEG GAZITI PO 7 urah NA ASFALTU PAVLIČEVEGA VRHA, 1339 m.

PRIJAVIMO SE V DRUŠTVENI PISARNI. PRISPEVEK ZA PREVOZ ZNAŠA 15,00 €.

DOBER DAN NA SOLČAVSKEM! Tone Primožič