Planinsko društvo Celje matica

Vodniško-pohodniški odsek

Stanetova 20, SI-3000 Celje

Tel.: 03 492 4850, 051 338 358 Celje, 12. 10. 2019

Skozi

Nanoško okno

v soboto 12. oktobra 2019

Le kdo še ni slišal za Prestreljenikovo okno, po katerem se imenuje visok predstavnik Kaninove skupine!

Kdor je potoval čez prelaz Vršič, je lahko vsaj od daleč gledal skozi okni v Prisojniku in Zadnjem Prisojniku.

Skozi Matkovo okno

na grebenu med Matkovim kotom in Logarsko dolino vidimo Ojstrico in celó sončni žarek najde skozenj pot.

Okno El Cor v obliki srca, ki ga prav tako predre žarek,

je del svetovne naravne dediščine v gorski skupini Pale di San Martino nad Agordom v Dolomitih…

V Vipavsko dolino lahko kukamo skozi Otliško okno,

ki se nahaja na robu Trnovske planote. Po oknu je dobila ime Otlica, prestolnica Angelske gore…

V marsičem je Trnovski podobna Nanoška planota.

Loči ju tesna dolina Bele, povezuje pa le prelaz Hrušica,

ki je bila za Rimljanov osnovna kopenska vez med zahodnim in vzhodnim krilom cesarstva.

Hude strmali, z alpskimi primerljive stene Gradiške in Podraške ture ter nabrušen rob

kažeta planoti nad Vipavsko dolino oziroma Pivško kotlino.

Tudi na robu Nanoške planote se nahaja ogleda vredno odprto okno…

Na poti k oknu in nazaj

se bomo povzpeli še na prvaka planote Suhi vrh, in podprvaka, ki pa ni od povsod vidna Pleša nad Razdrtim…

Odhod s postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti v Celju je ob šestih zjutraj.

Z avtomobilske ceste zavijemo v Postojni, 530 m,

z nekdanje glavne ceste na morje pa v Hruševju, 567 m,

odkoder pelje cesta v Strane, 658 m, prijetno vas na začetku današnje poti s prisojnega vznožja Nanosa.

Najviše ležeča vas na Postojnskem slovi po krepkem starem tisovcu in enodomni tisi…

Strane povezujejo tudi z Stridonom, kjer se je okoli leta 347 rodil,

leta 419 pa v Betlehemu umrl Sveti Hieronim, cerkveni učitelj in prevajalec Svetega pisma.

Iz vasi pelje na Nos označena pot, ki pa si jo prihranimo za vrnitev s planote.

Prvih nekaj sto metrov rajši prehodimo po cesti proti Šmihelu pod Nanosom in Predjami.

Z nje zavijemo vkreber in pot kmalu preide v tovorno pot,

kakršne so zahodni sosedje gradili zaradi brambe Rapalske meje na Postojnskih vratih…

Še danes bomo ob poti naleteli na kakšen utrjen položaj in v skale vklesano zavetje izpred druge vojne.

Strmina se unese na robu planote, po katerem dosežemo tudi prvi današnji vrh Maj, 1142 m.

Nadaljujemo po grebenu Votle stene,

ki je svoje ime kajpada prejela po Nanoškem oknu, 1020 m, skozi njo.

Povzpnemo se na bližnji Suhi vrh, 1313 m, najvišji vrh planote, ki nanj stopimo po eni od dveh označenih poti.

Lep je pogled z njega na Postojnsko kotlino in njeno ozadje, manj lep pa iz italijanskih rovov v njem... Svetilka!

Tudi Nanos ima svoj Debeli vrh, 1299 m, ki je po višini takoj za svojim suhim sosedom.

Stojita si okoli 1h hoda vsaksebi. Nanj ni označene poti in najti ga v notranjosti planote bo nekoliko teže.

Vrnemo se v bližino lovske Čeledinove koče, kjer smerokaz kaže pot na naše izhodišče.

Morda spotoma ugotovimo, kje je Sovražni strug, 1180 m, in kakšen je Divji skedenj.

Gotovo ne bomo zgrešili cerkvice Svetega Brikcija, 956 m,

zavetnika pred plazovi, usadi in podori, kakršen je bil pred davnimi leti pokopal tudi Strane… Hoje je bilo ≈7h.

Sèm ni vštet postanek na poti domov kje med Stranami in Postojno.

Prijave sprejemata do četrtka 10. oktobra vodnik PZS Peter Oblak na 041 219 103 in Irena.