PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA Celje, 23. 3. 2010

ODSEK ZA POHODNIŠTVO, STANETOVA 20, SI-3000 CELJE

Tel. 03 492 4850, 051 338 358

PREK BOHINJSKIH SENOŽETI

RUDNICA, 946 m,

NA VELIKONOČNI PONEDELJEK, 5. APRILA 2010

IZ BOHINJSKEGA JEZERA

SI JE SAVA BOHINJKA NAŠLA IZHOD PROTI VZHODU PO SPODNJI BOHINJSKI DOLINI,

MANJ PA JE ZNANA IN OBISKANA ZGORNJA BOHINJSKA DOLINA,

KI SE SKRIVA ZA HRBTOM RUDNICE IN KRESA TER SEGA OD JEZERA DO SOTESKE JEREKE.

LEDENIK JE PRED TISOČLETJI ZBRUSIL REBRA RUDNICE,

RUDARJI SO JO PRED STOLETJI PREKOPALI, KO SO ISKALI BOBOVEC ZA FUŽINE Žige Cojza,

IN BOHINJCI SO NA NJEJ IZTREBILI SENOŽETI Z RAZGLEDI NA KRALJESTVO ZLATOROGA.

NAJBRŽ LETOS ŠE NI NITI PREZGODAJ NITI PREPOZNO,

DA SE OB PRIHODU V BOHINJ POSVETIMO HRIBOM MED OBEMA NJEGOVIMA DOLINAMA,

KAR BO ZNESLO ZA LAHEK VELIKONOČNI IZLET,

KI VAS NANJ SKUPAJ S Petrom Oblakom PRAV LEPO VABIMO.

S POSTAJALIŠČA PRED PARKIRNO STAVBO OB LJUBLJANSKI CESTI

SE ODPRAVIMO V NAROČENEM AVTOBUSU OB ŠESTIH ZJUTRAJ, 6:00,

IN SKLENEMO JUTRANJO VOŽNJO V RIBČEVEM LAZU, 530 m, OB BOHINJSKEM JEZERU.

OD SPOMENIKA ŠTIRIM SRČNIM MOŽEM

SE SPREHODIMO ČEZ SAVO BOHINJKO OB NJENEM IZVIRU IZ JEZERA

IN STOPIMO K CERKVI SVETEGA JANEZA KRSTNIKA, 532 m, ZNAMENITOSTI IZ 14. stoletja.

S CESTE V STARO FUŽINO ZAVIJEMO ŽE PO NEKAJ STO METRIH ČEZ MOSTNICO

IN ŽE SMO NA OZNAČENI POTI PO ZAHODNEM POBOČJU RUDNICE.

S KLOPCE NA PRVI ČERI SE ODPRE RAZGLED PO VSEH VOJAH.

MALCE VIŠE NAS KRATEK ODCEP ZVABI NA PEČ, 720 m,

KI OBISKOVALCE NAGRAJUJE Z ZNAMENITIM POGLEDOM NA BOHINJSKO JEZERO.

ČEZ JASE IN NEKOČ LEPE A DANES ŽE PRECEJ ZARAŠČENE ROVTE SE GIBLJE NAŠA POT,

DOKLER SE NE PRIDRUŽI STEZI,

KI Z BRODA OB SAVI BOHINJKI PELJE V ZATIŠJE ZAJČJEGA GRADCA

NA SENOŽETIH IN OPUŠČENIH RUDIŠČIH ŠIROKE POLICE, okoli 850 m.

ČEZ RAZGLEDNIK, PREPADNI ROB NAD SPODNJO DOLINO, DOSEŽEMO RUDNICO, 946 m.

POIŠČEMO SESTOP PO VZHODNEM BOKU RUDNICE,

KJER JI DRUŽBO DELA KAZANICA, 720 m, NAD PROSTRANIMI SENOŽETMI, do 656 m.

TAM ČEZ JE LETA 1860 NA TRIGLAV IZ ROJSTNEGA BRODA HODIL dr. Janez Mencinger, 1838 – 1912,

KI V ROMANU Moja hoja na Triglav OPISUJE SVOJE SREČANJE S SOŠOLKO Mino.

KO STA OBUJALA SPOMINE Janezka IN Minice, MU JE DRUŽBA V SREDNJI VASI ŽE UŠLA NAPREJ, KAR JE POVZROĆILO TAKE ZAPLETE, DA Nejaz Nemcigren NIKOLI NI PRIŠEL NA TRIGLAV...

MI SE S SENOŽETI POVZPNEMO ŠE NA IZRAZITI A MANJ RAZGLEDNI KRES, ŠAVNICO, 863 m,

PREDEN SESTOPIMO V NEKDANJO BOHINJSKO PRESTOLNICO SREDNJO VAS, 590 m.

POKUKAMO V SOTESKO RIBNICE, KI RAZMEJUJE USKOVNICO IN POKLJUKO.

PO KILOMETRU IN POL DOSPEMO POD 15 metrov VISOK SLAP POD SPODNJO SKALO, 660 m.

ALI BOMO VIDELI TUDI LEPI 11 metrov VISOKI SLAP POD ZGORNJO SKALO, 690 m,

NI MOŽNO OBLJUBITI, KER POSTAJA SOTESKA ČEDALJE BOLJ DIVJA IN NEPREHODNA.

ČE NAM JE ZA PRAZNIK OKOLI PET UR HOJE DOVOLJ,

SE VRNEMO V SREDNJO VAS, 590 m, KJER SKLENEMO LAHEK A ZANIMIV IZLET.

SICER SVOJO HOJO PO BOHINJU LAHKO PODALJŠAMO NA ZAJAMNIKE ALI USKOVNICO...

PRIJAVIMO SE V DRUŠTVENI PISARNI, ZA PREVOZ PA PRISPEVAMO 15,00 evrov.

DOBER DAN PO SLEDEH NEJAZA NEMCIGRENA!

Tone Primožič