PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA Celje, 16.03.2009

ODSEK ZA POHODNIŠTVO, STANETOVA 20, SI-3000 CELJE

Tel.: 03 492 4850, 041 338 358

ŠESTNAJSTIČ

Po stopinjah Valentina Staniča

IZ SOLKANA ČEZ SABOTIN, KORADO IN SV. JAKOB V KANAL

V SOBOTO, 28. MARCA 2009

MED MODROZELENO SOČO IN SONČNIMI GORIŠKIMI BRDI

GOSPODARITA APNIŠKI SABOTIN PA FLIŠNA KORADA.

SLOKI SABOTIN VARUJE BRICE PRED STRUPENO MRZLIM KRIVCEM,

TOLSTA KORADA PA BRANI VINORODNE BRIŠKE GRIČE PRED HLADNO SAPO Z JULIJCEV.

ČEZ OBE GORI PELJE OD SOLKANA DO KANALA

POT Z IZJEMNIMI RAZGLEDI NA VSE STRANI, ZLASTI NA REKO SOČO IN NA BRDA.

PO NJEJ VAS TUDI LETOS VABIMO NA POHOD

V SPOMIN NA VELIKEGA ALPINISTA IN PROSVETITELJA VALENTINA STANIČA, 1774 – 1847,

KI JE POT PREMERIL KDOVEKOLIKOKRAT,

KO SE JE IZ GORICE PRI SOLKANU VRAČAL V SVOJ ROJSTNI BODREŽ PRI KANALU.

S POSTAJALIŠČA PRED GARAŽNO STAVBO OB LJUBLJANSKI CESTI

SE ODPRAVIMO Z NAROČENIM AVTOBUSOM OB PETIH ZJUTRAJ, 5:00.

IZHODIŠČE POHODA JE NA SREBRNIČEVEM TRGU V SOLKANU, 103 m,

A KOLENA ZAČNEMO GRISTI ŠELE POD SABOTINOM ONSTRAN SOČE,

KJER OSIMSKA CESTA V BRDA SEKA OZNAČENO PLANINSKO POT.

VOZNIK NEMUDOMA NADALJUJE VOŽNJO SKOZI BRDA NA PRELAZ VRHOVLJE, 420 m,

MI PA PO STRMI STEZI ZAVZEMAMO JAREK ZA JARKOM IZ LET PRVE SVETOVNE VOJNE.

NAJHUJE JE BILO TOD POLETI LETA 1916 MED BOJI ZA GORICO.

STRMINA SE UNESE PRI BOŽJEPOTNI CERKVI SVETEGA VALENTINA, 533 m,

KAMOR JE VALENTIN STANIČ HODIL IZ GORICE MOLIT IN PRAZNOVAT SVOJ GOD.

DANES SO NA TEM MESTU LE RUŠEVINE, KI PA SO JIH LIČNO OBNOVILI PRED NEKAJ LETI.

RUŠEVINE DOSEŽE TUDI OSIMSKA DRŽAVNA MEJA

IN PO GREBENU SLEDIMO GOSTIM MEJNIKOM ŠE ČEZ VRH SABOTINA, ČEZ POKLON, 609 m.

MIMO KOČE NA SABOTINU, 560 m,

KI SO JO BRIŠKI PLANINCI PREUREDILI IZ JUGOSLOVANSKE MEJAŠNICE,

PRISPEMO PO ŠTIRIH URAH K SVOJEMU VOZNIKU NA PRELAZ VRHOVLJE, 420 m.

PRED ODPRTJEM SABOTINSKE CESTE JE ČEZENJ IZ BRD VODIL V POSOČJE EDINI PREHOD.

NA PRELAZU SE STIKATA SABOTIN IN KORADA.

PREHODILI SMO PRIBLIŽNO POLOVICO CELOTNE POTI

IN TU LAHKO POHOD NADALJUJEMO, SKLENEMO ALI ZAČNEMO.

Z VRHOVELJ PA VSE DO LIVKA POD MATAJURJEM

SO PO SLEMENIH KANALSKEGA IN TOLMINSKEGA KOLOVRATA TER KAMBREŠKEGA

ITALIJANI ŽE MED PRVO VOJNO ZGRADILI CESTO,

KI SE JE OGIBA A NE POVSEM OGNE VSA NAŠA NADALJNJA POT ČEZ KORADO, 812 m.

TIK POD VRHOM STOJI NA ROBU GOZDA BRIŠKO ZAVETIŠČE NA KORADI, 803 m.

BLIZU JE TUDI SKROMNA CERKVICA SVETE GENDRCE, GERTRUDE, JERICE, IZ 16. stoletja,

URO HODA PA JE DO OBNOVLJENE CERKVICE SVETEGA JAKOBA, 745 m.

SLEDNJA SAMEVA NA HRIBU S POGLEDOM V DOLINO MEJNE REKE IDRIJE,

ONKRAJ KATERE KRALJUJE BOŽJEPOTNA STARA GORA PRI ČEDADU.

JULIJCI TAM ZA MATAJURJEM SO ŽE KAR BLIZU,

KO STEZA NEDALEČ OD MARIJINEGA CELJA NAD LIGOM ZAVIJE K SOČI.

OD GOSTOLJUBNEGA KLANČARJEVEGA SENIKA NI VEČ DALEČ DO KANALA, 103 m,

KJER PO OSMIH URAH HODA PREKORAČIMO SLIKOVITI MOST

IN NA KONTRADI SKLENEMO 16. STANIČEV POHOD.

PRED ODHODOM SI OGLEDAMO RAZSTAVO FOTOGRAFIJ TANJE IN ANDREJA GRMOVŠKA.

DOMOV SE VRNEMO MED DEVETO IN DESETO URO ZVEČER.

PRIJAVE SPREJEMAMO V DRUŠTVENI PISARNI NA STANETOVI 20,

KJER PRISPEVAMO SKUPAJ 16,00 evrov ZA PREVOZ IN POHODNINO.

NA RAČUN SLEDNJE SMO DELEŽNI TOPLIH NAPITKOV PA PRIGRIZKOV

NA SABOTINU, VRHOVLJAH IN KORADI TER TOPLEGA OBROKA NA KONCU POTI.

LEP POMLADNI DAN!

Tone Primožič