PLANINSKO
DRUŠTVO CELJE MATICA
Celje, 15. 3. 2011
ODSEK
ZA POHODNIŠTV0, STANETOVA 20, SI-3000 CELJE
tel. 03 492 4850;
gsm 051 338 358; pdcelje@siol.net; http://www.planinsko-drustvo-celje.si
OSEMNAJSTIČ
Po stopinjah Valentina
Staniča
IZ SOLKANA ČEZ SABOTIN,
KORADO IN SV. JAKOB V KANAL
V SOBOTO, 26. MARCA 2011
MED
MODROZELENO SOČO IN SONČNIMI
GORIŠKIMI BRDI
GOSPODARITA
SLOKI SABOTIN PA TOLSTA KORADA IZ KANALSKEGA KOLOVRATA.
APNIŠKI
SABOTIN VARUJE BRICE PRED STRUPENO MRZLIM KRIVCEM,
FLIŠNA
KORADA PA VINORODNE BRIŠKE GRIČE PRED HLADNO SAPO Z JULIJCEV.
SABOTIN IN KORADA
SE STIKATA NA CESTNEM PRELAZU VRHOVLJE,
KI
JE BIL EDINA VEZ BRD S POSOČJEM OD 1947. DO ODPRTJA
OSIMSKE CESTE 1986. LETA.
ČEZ
OBE GORI PELJE PODOLGEM OD SOLKANA
DO KANALA IZJEMNO RAZGLEDNA
POT,
KI
VAS PO NJEJ TUDI LETOS VABIMO NA POHOD
V
SPOMIN NA VELIKEGA ALPINISTA IN PROSVETITELJA Valentina Staniča, 1774 – 1847.
KDOVEKOLIKOKRAT
JO JE PREMERIL,
KO
SE JE IZ GORICE PRI SOLKANU
VRAČAL V SVOJ ROJSTNI BODREŽ
PRI KANALU!
S
POSTAJALIŠČA PRED GRADBIŠČEM NA GLAZIJI OB LJUBLJANSKI CESTI V CELJU
SE
Z NAROČENIM AVTOBUSOM ODPELJEMO OD PETIH ZJUTRAJ, OB 5:00.
ČETUDI
JE URADNO IZHODIŠČE POHODA NA GLAVNEM TRGU V SOLKANU, 103 m,
ZAČNEMO
GRISTI KOLENA PO JUŽNI POTI ŠELE NAD OSIMSKO SABOTINSKO CESTO.
MEDTEM
VOZNIK NEMUDOMA NADALJUJE VOŽNJO SKOZI BRDA
NA VRHOVLJE, 420 m.
STRMINA
SE UNESE PRI BOŽJEPOTNI CERKVI SVETEGA VALENTINA, 535 m, ŠE IZ 14.
stoletja.
ROMANJA
JE PREPOVEDAL AVSTRIJSKI CESAR Jožef II. LETA 1782,
PO
PRVI VOJNI PA SO OD CERKVE OSTALE LE RUŠEVINE, KI SO ZDAJ LIČNO OBNOVLJENE.
GOSTI
DRŽAVNI MEJNIKI PO GREBENU KAŽEJO POT ČEZ POKLON, 609 m,
SKORAJ
DO KOČE NA SABOTINU, 560 m, KI JO PREUREJAJO IZ JUGOSLOVANSKE MEJAŠNICE.
PO
ŠTIRIH URAH SABOTINA PRISPEMO K SVOJEMU VOZNIKU NA PRELAZ VRHOVLJE, 420
m.
NA
VRHOVLJU JE ZA NAMI PRIBLIŽNO POLOVICA CELOTNE POTI.
TAM
POHOD SKLENEMO, NADALJUJEMO ALI PA SMO GA BILI ZJUTRAJ ŠELE ZAČELI.
NADALJEVANJE
ČEZ KORADO IN PO SLEMENU KANALSKEGA KOLOVRATA SE OGIBA CESTE,
KI
SO JO BILI ITALIJANI MED PRVO VOJNO.ZGRADILI VSE DO LIVKA POD MATAJURJEM.
TIK
POD VRHOM KORADE, 812 m,
KI
JE ENA OD 35 ZEMLJEMERSKIH TOČK PRVEGA REDA V SLOVENIJI,
STOJI
NA ROBU GOZDA BRIŠKO ZAVETIŠČE NA KORADI, 803 m.
DALEČ
NI NITI DO CERKVICE SVETE GENDRCE, GERTRUDE, JERICE, IZ 16. stoletja,
URO
HODA PA JE DO OBNOVLJENE CERKVICE SVETEGA JAKOBA, 745 m.
SLEDNJA
SAMEVA NA HRIBU S POGLEDOM V DOLINO MEJNE REKE IDRIJE,
ONKRAJ
KATERE KRALJUJE BOŽJEPOTNA STARA GORA PRI ČEDADU.
JULIJCI
TAM ZA MATAJURJEM SO ŽE KAR BLIZU,
KO
STEZA POL URE PRED MARIJINIM CELJEM NAD LIGOM ZAVIJE K SOČI.
OD
GOSTOLJUBNEGA KLANČARJEVEGA SENIKA NI VEČ DALEČ DO KANALA, 103 m,
KJER
PO OSMIH URAH HODA PREKORAČIMO SLIKOVITI MOST
IN
NA KONTRADI SKLENEMO 18. STANIČEV POHOD.
DOMOV
SE VRNEMO MED DEVETO IN DESETO URO ZVEČER.
PRIJAVE
SPREJEMAMO V DRUŠTVENI PISARNI NA STANETOVI 20,
KJER
PRISPEVAMO ZA PREVOZ IN POHODNINO SKUPAJ 20,00 €.
NA
RAČUN SLEDNJE SI PRIVOŠČIMO TOPEL NAPITEK PA PRIGRIZEK
NA
SABOTINU, VRHOVLJU IN KORADI TER TOPEL OBROK NA KONCU POTI V KANALU.
DOBER
DAN MED BRDI IN SOČO!