PLANINSKO DRUŠTVO PT CELJE

Celje, 15.10.2006

VABI NA PLANINSKI IZLET

V NEDELJO, 22. oktobra 2006

Zbirališče: TELEKOM Lava 1, ob 6,30 uri

Smer poti: Kranj, Stražišče, ˝Javornik˝, Čepulje, Planica, Kovk, Crngrob, Dorfarje

Izhodišče je v vasi Stražišče od tod vodi lepa označena pot do sv.Jošta 847m, spuščamo se po stari romarski poti mimo Čepulj do Planice. Od Čepulj do Planice je asfaltirane ceste za slabe 3 km. V Planici zavijemo levo na kolovoz gozdno cesto, ki vodi pod Kovkom do naselja Crngrob z znamenito cerkvijo. Do Dorfarjev ni več daleč, samo slabe četrt-druge ure.

Sv.Jošt 847m Sv. Jošt je zavetnik romarjev, zato je že od nekdaj cerkev na vrhu vzpetine nad Soriškem poljem privabljala romarje od blizu in daleč. V cerkvi je znamenit veliki Joštov zvon, ki so ga ulili iz turških topov, zaplenjenih v bitki na Peloponezu leta 1827. Na njem so vgravirani tudi Prešernovi verzi. Kot mlad kaplan je tu kratek čas služboval (1899) Fran Saleški Finžgar (ob cerkvi je spomenik), ki si je dal veliko opraviti z raznovrstnimi romarji..

Gora sv. Jošta se prvič omenja že v darilni listini nemškega cesarja Otona II. freisinškim škofom 30. junija 973. leta. Z njo so škofje dobili ozemlje od potoka Žabnice pri njenem izviru pod Sv. Joštom do izliva v Soro. Kdaj so postavili tu prvo svetišče, ni znano. Prva priča starodavnosti je gotski prezbiterij, ki se danes skriva za razkošnimi baročnimi kulisami glavnega oltarja. V njem so deloma ohranjene freske Jerneja iz Loke, iz okoli leta 1530.

Crngrob Pota, ki vodijo k tej cerkvi, nas pripeljejo skozi senčne gozdove pod bele zidove svetišča, kjer nam kmalu postane razumljivo, zakaj so si za film Cvetje v jeseni izbrali prav to okolje. Zakaj tako nenavadno ime? Obstaja neka domača, ljudska razlaga. Ime naj bi nastalo zaradi črne trave, ki je zrasla na grobu loškega mestnega glavarja, ki je hotel preprečiti zidanje tako velikega stolpa, kot je crngrobski. Kaznovan je bil s tem, da ga je veter vrgel z odrov pri zvoniku in se je pogreznil globoko v zemljo. Nad tem grobom je dolgo rasla črna trava.

Nekaj posebnega je stavbna zgodovina svetišča. Štiri različne cerkve in zidave so povezane v stavbno gmoto s tako domiselnostjo, da je pred nami slovenski Köln ali Reims. V zidovih te cerkve je skrita zgodovina vse od 1250. leta dalje. To je pravi raj za umetnostne zgodovinarje in umetnike. Če v arhitekturi in slikarstvu prevladuje gotika, pa je oprema s čudovitimi zlatimi oltarji vsa baročna. Njeno lepoto se doživlja ob igri svetlobe na glavnem oltarju. Postavljen je bil leta 1652 in velja za enega največjih zlatih oltarjev pri nas, saj meri v višino deset metrov in je na njem skoraj sto figur. Nad tabernakljem pod baldahinom pa je v nasprotju z velikimi merami majhna in prikupna podoba Marije z Jezusom, ki je predmet čaščenja. Ob umetnostni zakladnici, ki ji ni para daleč naokoli, ne bi smeli pozabiti na slavne freisinške škofe, graditelje tega svetišča, pa na davne nemške koloniste, ki so se sem doselili in najbrž dali tudi ime, na ajdovsko deklico, ki je pomagala graditi to cerkev in je njeno rebro shranjeno v cerkvi, na turškega vojskovodja, ki je pustil sled konjske podkve, in še in še, tega je veliko.

Tura ni zahtevna, zahteva pa nekaj telesne pripravljenosti zlasti hoja po cesti in kolovozih in seveda primerna oprema (toplo oblačilo, primerna obutev, pohodne palice, vetrovka, pelerina ali dežnik,…). V Crngrobu je prijetna turistična kmetija, kjer nudijo domače dobrote, vendar za bolj zahtevne je najboljši izbor menija iz osebnega nahrbtnika!

Za celotno pot od Stražišča do Dorfarjev bo potrebno kar dobrih 5 ur zmerne hoje.

Prijava na telefon: 428-3000.

Zaradi ureditve prevoza vas prosim, da se prijavite do četrtka 19.10.2006. Ob prijavi navedite vaš kraj vstopa. Za kritje dela vrednosti prevoza vsa udeleženec prispeva 1.000 sit.

Za podrobnosti me lahko do petka dopoldne, pokličete na 428-3413!!

Izlet vodita: Rado Snedic (PS Kranj) in Ferdo!

Prijetno počutje med nami in lep planinski pozdrav!

Predsednik PD: Janko Cerkvenik

OPOZORILO!!.00
S prijavo udeleženec potrdi, da je pripravljen za varno sodelovanje na izletu, to pomeni, da se zaveda svoje zdravstvene, fizične in tehnične sposobnosti. Ter seveda ima urejeno članarino. Udeleženec je dolžan upoštevati navodila in odločitve vodja izleta, sicer hodi na lastno odgovornost!!!