Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana Trg Osvobodilne fronte 16, 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 431 61 14 E-mail: pd.telekom@siol.net Spletna stran: www.pdrustvo-ptlj.si
Seniorski odsek

VABI ČLANICE IN ČLANE DRUŠTVA NA PLANINSKI IZLET:

DATUM IZLETA:	ČETRTEK, 12. AVGUST 2010
OBIR - Ojstrc, 2142 m Hochobir, Vzhodne Karavanke, Avstrija
VODJA:		Ruža TEKAVEC		041 536 788
POMOČNIKA:		Stane Tomšič in Tone Tekavec
ODHOD:		6.00
ZBORNO MESTO:		Avtobusna postaja Ljubljana, Trg OF 5 – postajališče 29
POVRATEK:		V večernih urah
VRSTA PREVOZA:		Posebni avtobus – 30 SEDEŽEV!
ZAHTEVNOST POTI:		Nezahtevna, označena pot
DOLŽINA HOJE:		4 ure zmerne hoje
SKUPNEGA VZPONA BO:		587 m
OBVEZNA OPREMA:		Planinska obutev in obleka, pohodne palice, rezervna oblačila…
OBVEZNI DOKUMENTI:		Veljavna planinska izkaznica, zdravstvena kartica in osebni dokument
DRUGE ZAHTEVE:		Primerna telesna pripravljenost
MALICA IN PIJAČA:		Med hojo iz nahrbtnika. Topla malica po povratku v Kapelško kočo.
OPIS POTI: S posebnim 30-sedežnim avtobusom se bomo odpeljali prek Jezerskega do Železne Kaple/Bad Eisenkappel na Koroškem. V vasi Obirsko/Ebriach bomo pri Kovaču zavili navzgor in se cca 20 km peljali po privatni panoramski cesti mimo Kurnikovega sedla in čez Obirsko planino do Kapelške koče/Eisenkappler Hutte,1555 m, ki jo oskrbuje družina Jernej&Rinnhofer. Po krajšem počitku pri koči se bomo po Naravoslovni poti povzpeli na najvišji vrh Obirskega pogorja Ojstrc/Hochobir, 2142 m, najodličnejši med najvišjimi vrhovi v Karavankah, razločno zamejen mogotec nad Rožem in Podjuno, z razgledom, ki mu je prinesel vzdevek »koroški Rigi«. Sestopili bomo po isti poti do Kapelške koče, kjer bomo poskusili dobrote domače koroške kuhinje. Med vožnjo v dolino bomo postali še pri Farni cerkvi sv. Janeza z Obirja, pri Marijinem izviru zdravilne mrzle vode. Domov se bomo vračali po isti poti prek Železne Kaple in Jezerskega.
STROŠKI IZLETA: Morajo biti plačani v pisarni društva pred izletom!			20 € - člani društva 25 € - člani drugih društev
Prijav po telefonu ne sprejemamo! Z zgodnjim plačilom si zagotovite boljši sedež na avtobusu. Najkasneje 5 dni pred izletom je možno tudi plačilo na račun društva: 90672-0000133048, s pripisom smeri in datuma izleta. Pred plačilom se pozanimajte v društveni pisarni o prostih mestih. Pisarna na Cigaletovi 10, Ljubljana je odprta: torek, sreda od 16:00 do 18:00 in petek od 9:00 do 11:00. Telefonske informacije pol ure pred uradnimi urami! Podrobnejše informacije o izletu posreduje vodnica.

OPOZORILO: S prijavo na izlet udeleženec potrdi, da je seznanjen z zahtevnostjo izleta ter izpolnjuje zdravstvene,

psihofizične in tehnične pogoje za varno sodelovanje na izletu in ima plačano letno članarino PZS. Udeleženec je dolžan

ves čas izleta ravnati v skladu s Častnim kodeksom slovenskih planincev ter upoštevati navodila in odločitve vodnika!

Želimo varno hojo in lep planinski dan.

Obir (Ojstrc, 2142 m)

Nam, ki jih gledamo z juga, se zdijo Karavanke kot monolitna, dolga gorska gmota, kot v raztegnjeno ogrlico gorskih vrhov povezan greben, s Koroškega, tam od Drave, iz Roža in Podjune, pa je to gorovje videti veliko bolj razgibano, razrito in razdrapano, predvsem pa iz visokega osrednjega grebena daleč na sever segajo strmi pomoli, ki jih od osrednjega masiva ločijo zaobljena slemena in globoke struge rečic in potokov.

Vsi ti pomoli so seveda samostojni vrhovi, med njimi tudi gorniško pomembni in ugledni (Komnica, Mačenski vrh, Žingarica, Grlovec, Setiče), vendar le eden med njimi samozavestno vstopa v elitno druščino karavanških vrhov, kakršni so Kepa, Stol, Vrtača, Košuta z vsem svojim nebeškim nizom in Peca. In ker stoji umaknjen na sever, visoko nad Rožem in Podjuno, s svojo mogočno postavo brez bližnjih tekmecev v višini in veličastnosti vladarsko pogleduje na enega najbolj slovensko utripajočih koščkov sveta na Koroškem v Avstriji. Prav v njegovem južnem vznožju, na Obirskem, je še živ spomin na pesnika in skladatelja Valentina Polanška, na njegova trmasta vztrajanja pri ohranjanju slovenske besede in pesmi (dolga leta je vodil odlični ženski Obirski oktet) in na tradicionalna srečanja slovenskih penovcev pri Kovaču pod zgornjeobirskim Sv. Lenartom.

Res stoji samoten visoko nad Obirskim, Železno Kaplo in Reberco, nad Klopinskim jezerom, Galicijo, Šmarjeto in Borovniškim jezerom ter Hmelšami v dnu globoke soteske Borovniškega potoka, vendar ni osamljen, saj njegov vrh cenijo gorniki vseh zahtevnosti tako v kopnem kot v snegu, le poti v njegovo visokostno domovanje si vsakdo izbira po svojih željah in zmožnostih.
Najlagodneje se na Ojstrc, najvišji vrh v Obirjevi gmoti, vzpnemo s planine Na jezercah, kjer nas prijazno pozdravlja Kapelška koča (Eisenkappler Hütte, 1555 m), tja se pripeljemo z Zgornjega Obirskega in preko Obirske planine, saj nas od tam čakata le slabi dve uri vzpona po širokem vzhodnem hrbtu čez Kraguljše (1828 m), mimo izvira Mrzle vode (Kalte Quelle, 1890 m) in ostankov temeljev nekdanje Rainerjeve koče (2043 m) do bližnjega vrha s križem in klopcami.

Pohodniško bolj zagnanim bo morda bolj po godu dolga pot Simona Riegerja s sedla Šajda (1069 m) med Selami in Obirskim, ki se vije po zahodnem slemenu vse do pod Kravjega vrha (2024 m), ki že sodi v pogorje Obirja. Sam vrh pot obide po njegovih vzhodnih pobočjih in se pri Mrzli vodi priključi poti od Kapelske koče. Dolge so poti tudi s severne strani, iz Rebrce ali Podkanje vasi. Prav slednja je vsekakor obiska vredna, kajti popelje nas mimo vznemirljivo lepega, bučnega Podkanjskega slapu na dnu Podkanjskega potoka in potem po globoki soteski Krtolovca na Hofovško planino ter preko Šteng (1677 m) na Kraguljše in po že znani poti od koče na vrh.
Gorniškim sladokuscem in pustolovcem vse to seveda ne bo dovolj, zato velja omeniti tudi brezpotni severni pristop z Jagovčeve planine v sedlu med Malim Obirjem (1948 m) in Ojstrcem. Z Jagovčeve planine, tja pridemo od kmeta Jagovca v Hmelšah pri Borovniškem jezeru, prek strmega severnega pobočja na vrh Ojstrca sicer lahko sledimo komaj opaznim lovskim prehodom, vendar manj veščim velja priporočiti spremstvo gorskega vodnika. Seveda na zasneženem Obirju, na njegovih južnih planotah, pridejo na svoj račun tudi turni smučarji in kadar je dovolj snega v nižjih legah, lahko pridrsijo prav na Zgornje Obirsko, dobrih tisoč metrov nižje.
Zdaj, ko smo na vrhu Ojstrca, nam preostane le globoko zajeti sapo in s pogledom objeti širno obzorje vse naokrog. Tolikšni žlahtnosti se bo čudil še tako razvajen gorniški sladokusec, saj obirski razgledi prav v ničemer ne zaostajajo za tistimi z najbolj razglednih balkonov Karavank, Grintovcev in Julijcev, imajo pa eno nesporno prednost, širok, brezmejen pogled na Rož, Podjuno, Ziljo, venec treh dolin…
Več o vsej raznolikosti preberite v knjigah Stanka Klinarja Karavanke (PZS, 1997) ter Irene Mušič in Vladimirja Habjana Karavanke (Sidarta, 2007). Poglejte tudi na zemljevid Karavanke, osrednji del 1: 50:000.

Mitja Košir

Foto: Stane Tomšič